Rojena: 1650 ali 1650
Umrla: 4. januarja 1705
Leta 1666 se je poročila s trideset let starejšim baronom, ki je bil znan hazarder.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok.
Baronica d'Aulnoy velja za izumiteljico izraza 'pravljice' (v francoščini contes de fées), ki pri nas izhaja iz 'praviti', v francoskem jeziku pa je prav tako povezan z latinskim fatum, kar se lahko prevede s povedano, vendar tudi z napovedovanjem prihodnosti novorojenčkom.
Ker je bilo napovedovanje prihodnosti prihodnosti praviloma žensko opravilo, so bile pravljice sprva verjetno predvsem 'žensko opravilo', med pripovedovanjem pa je prihajalo tako do izmenjave dnevnih novic kot življenjskih izkušenj, tako do ohranjanja kulturne dediščine kot preprostega opravljanja.
Baronica je več desetletij prirejala zabave za visoko gospodo in tudi njene pravljice so bile namenjene najzahtevnejši (odrasli) publiki. Čeprav je ideje povečini črpala iz ljudskega izročila, so prizorišča skoraj vedno gradovi in kraljevske sobane.
Preden so njene pravljice skozi prevode in predelave prispele do otrok, so jih tako spremenili, da so v marsikaterem primeru še komaj prepoznavne.
V angleškem prevodu jih je mogoče prelistati ali jih na svoj računalnik prenesti tule:
http://archive.org/details/fairytales00auln
D'Aulnoyeva je napisala kopico knjig, a njeni zbirki pravljic sta danes daleč najbolj znani med vsemi. V slovenskem prevodu je izšla knjiga z naslovom Pavji kralj, ki jo je še mogoče dobiti v knižnicah in predstavlja zanimivo branje, čeprav pravljice niso tako dovršene, kot jih je približno istočasno zapisal in objavil Perrault.
Umrla: 4. januarja 1705
Leta 1666 se je poročila s trideset let starejšim baronom, ki je bil znan hazarder.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok.
Baronica d'Aulnoy velja za izumiteljico izraza 'pravljice' (v francoščini contes de fées), ki pri nas izhaja iz 'praviti', v francoskem jeziku pa je prav tako povezan z latinskim fatum, kar se lahko prevede s povedano, vendar tudi z napovedovanjem prihodnosti novorojenčkom.
Ker je bilo napovedovanje prihodnosti prihodnosti praviloma žensko opravilo, so bile pravljice sprva verjetno predvsem 'žensko opravilo', med pripovedovanjem pa je prihajalo tako do izmenjave dnevnih novic kot življenjskih izkušenj, tako do ohranjanja kulturne dediščine kot preprostega opravljanja.
Baronica je več desetletij prirejala zabave za visoko gospodo in tudi njene pravljice so bile namenjene najzahtevnejši (odrasli) publiki. Čeprav je ideje povečini črpala iz ljudskega izročila, so prizorišča skoraj vedno gradovi in kraljevske sobane.
Preden so njene pravljice skozi prevode in predelave prispele do otrok, so jih tako spremenili, da so v marsikaterem primeru še komaj prepoznavne.
V angleškem prevodu jih je mogoče prelistati ali jih na svoj računalnik prenesti tule:
http://archive.org/details/fairytales00auln
D'Aulnoyeva je napisala kopico knjig, a njeni zbirki pravljic sta danes daleč najbolj znani med vsemi. V slovenskem prevodu je izšla knjiga z naslovom Pavji kralj, ki jo je še mogoče dobiti v knižnicah in predstavlja zanimivo branje, čeprav pravljice niso tako dovršene, kot jih je približno istočasno zapisal in objavil Perrault.